Zanimiva pesem, pomislila sem na nekaj drobnarij (morda pa samo nisem brala tako, kot je bilo mišljeno?):

Sediva v modrikasti tišini.

Počasi ji odpiram usta.

Pustim, da mi izpadejo zobje,

krvavim iz dlesni.

Ti samo brišeš mojo kri.

Veš, da je tudi tvoja

in od vseh nas. (drugih?)

Postiljaš mi posteljo iz kamilic.  (ali: s kamilicami)

Gorim v somrak.

Gledam te v oči.

Vem.

Ne bom ugasnila.

Lp, Ana

Zdravo!

Odpiram ji usta - mislila sem na tišino, da ji odprem usta -v prenesenem pomenu, da  spregovorim - zato bi to pustila.

Drugo sem popravila, nekatere besede so res odveč.

Hvala za sugestije in lep pozdrav Nada

Hvala za razlago in zdaj pesem res lepše teče ... čestitke,

lp, Ana