V VRTINCU
Z rdečo svetlobo
si stopil v moje svetišče.
Drget dihov
je potonil med stene tišine
in naju oblival
z dvigajočo se plimo.
Odžejala sva presihajoča usta.
Z gorečo nitjo sva
vezla rožo življenja,
in jo zavrtela visoko.
Padala sva in padala...
in se razpršila
med repe utrinkov.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 16. 09. 2020 ob 07:25
- Prebrano 548 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 95.05
