
Tvoja dišeča koža,
ki jo vedno bolj maziliš
in mi jo ponujaš,
me ne zanima.
Razpolovila bi te kot breskev,
da vidim, če se pocediš po bradi.
Vrtala bi v kosti,
da izbezam, kar je v njih.
Okušala bi meso
ter tipala po žilah,
da vidim,
s kom so obležene.
Poslušala bi strahove,
ki se plazijo med drobovjem
in pela bolečini
oviti okoli mišic.
Iskala bi korenine tvojih vej.
Mogoče...
bi se potem lahko
prepletle najine krošnje.
Je sploh možno spoznati koga tako globoko ... morda sebe?
Čestitke,
lp, Ana
Sjajno! Dirnula me snaga ovih stihova.
lp, Valerija
Pred par dnevi sem jo spremenila, da sem še dodala
prva kitica nespremenjena, nato
Razpolovila bi te kot breskev,
da vidim, če se pocediš po bradi.
Vrtala bi v kosti......
Zanima me, ali pesem s tem kaj pridobi, pozdrave Nad
Pozdravček, Nada, sem dodala. Ti je všeč? Meni se zdi, da pesem pridobi na mnogočutnosti ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!