Spušča se noč in oblaki bežijo proč,
da odkrili bi zvezde na nebu,
a ti molčiš in v neznano strmiš.
.
Reci že kaj , ker postaja me strah
volka, ki v daljavi zavija v noč .
Kam me vodiš ...? Si slišal skovik ?
Sovo glej, kako me je strah !
Spusti me vendar, tako hladna je tvoja roka !
Kdo sploh si, neznanec, ki vodiš me v noč ?
Saj ti si ... ! In noč je pretresel krik.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: DragoM
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!