Obljubljajo mi svet.
Zaenkrat imam roke polne tragedije.
Svojo vest zgrizem do obisti,
očitam sebi
stvari na katere oni sploh ne pomislijo.
Najbolša verzija sebe,
najslabša verzija njega.
Če bi štela svoje solze,
bi presegla njegovo število laži.
Kakšna nepoštenost.
Nabiram rane
in se utapljam v solni kopeli.
Včasih res boli,
ko si moram reči
“Imela si prav.”
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: MV
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!