Ako u plitkoj senci lako gubiš meru srca
zašto je večernji leptir položio život
zbog žiške svetlosti?
Od dugih senki regrutuju se tuge
koje unapred gube ratove.
Od malih plamičaka
trajne vatre mogu buknuti
u jednoj noći.
Život nas nije krojio po merama istih bogova,
tvoji demoni su uvek bili opako slatki.
ženini blagonaklono naivni.
I nemamo mi noćas nikakve veze
sa strašnim sudom svetiljke,
Naše su se voštanice prekalile.
Uljuškano dete nevinim snom
razgaljuje Marijino srce,
muški hormoni su od drugčijih libada zakopčani.
Svemirski plašt noćas grli
svakojake hramove žića i smrti,
a senke su preduboko zašle
u sjajnost leptirovih smaknuća.
Uživao sam u ovom nadahnutom poetskom zapisu.
Lijep pozdrav
Dobrodošla na poratalu, Nerandža, lepo, da si se nam pridružila. Že v prvi pesmi, s katero popisuješ smrt metuljev, ki iz dolgih senc prihajajo v smrtonosno luč in jo vzporejaš z drugimi življenji, ustvarjaš prostor razmisleka, čestitke,
lp, Ana
Poslano:
17. 09. 2020 ob 22:40
Spremenjeno:
18. 09. 2020 ob 00:40
Hvala puno na toploj dobrodošlici
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nerandža Kostić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!