Obiskom ki jih ni govorim

bodite veseli pojdite kam drugam

mi imamo premajhen prostor

za obiske četudi so nam dragi

to si vsake toliko rečem na tiho

potem se pojavi pred vrati znan obraz

nič si več ne govorim in ne negiram

prijeten obisk spustim skozi vrata

na hitro pripravim majhno mizico

in dva fotelja za sedenje in kavico

prijeten razgovor lepo teče

in niti malo mi ni žal da ga ni

vesele volje se poslovimo

z obljubo da naslednjič znova pride

in ne govorim si več da je premajhna sobica

čeprav raztegnati je ne morem

pa če si tako zelo želim

takšno je življenje

nikoli ne rece nikoli

tega prežvečenega izgovora

sem sita že do grla

a še vedno velja

zvijem si cigaret in ugotovim

ne, brez napak vse je bilo odlično

in tudi obisk me je postavil pokonci

in nekega lepega dne bo znova pozvonilo

pri vratih in brez dvoma bo dobrodošel človek

IŽ-lev