Hana se kupa
U toplom plavom pogledu
I opet je samo ranjiva žena
U besmislenom svetu
Ljubav ostaje jedini smisao
Hana se sunča
Pod plavim suncem tog pogleda
I ne zaklanja se suncobranom
Na njenoj letnjoj beloj haljini
Cvetaju plavi i crveni cvetovi
Hana se smeši
Jer se prepoznaje
U tihom plavom povetarcu
Plavog letnjeg predvečerja
U zvucima starih pesama sa radija
Pod plavim pogledom
Sve je opet došlo na svoje
Tzv. suvremeni čovjek je ubio u sebi te sretne trenutke jer ih uzalud traži izvan sebe. Lijepo poetski uokvirena životna istina. Barem sam tako ja doživio ovu pjesmu itekako vrijednu pažnje. Da se mene pita ja nikad ne bih silazio sa njenih tračnica.
Veliki pozdrav, Milena
Milena lepo pozdravljena
Lepo si napisala o Hani, jaz pa sem vesela da si po dolgem času
prišla sem, me veseli.
Želim ti lepo popoldne,Irena
Pesem, ki prebuja nostalgijo in prvotno besedilo življenja ... čestitke,
lp, Ana
Hvala za Hano (*_*) lepoooo!
Čestitke,
Marija
Mirko, od sveg srca zahvaljujem na divnom komentaru.
Milena
Irena,
hvala od srca na čitanju i ostavljenom komentaru
Lp Milena
Marija, hvala na čestitkama, na čitanju i na ostavljenom komentaru.
Od srca.
Milena
Ana, raduje me da je i ova pesma o Hani podcrtana i od srca se zahvaljujem na tome.
Milena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena Vučković
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!