Pozabljena številka
Vlečem strgane rokavice čez prezeble prste.
Zmrzujem, ampak ne da se mi premikati.
Nepremičnost kot moč navade, ki se jo pridobi
takrat, ko že dolgo veš , da nimaš kam.
Številko svoje hiše sem že davno pozabil,
spomnim se pa zelene ploščice nad vrati.
Nisem pa pozabil, da sem nekoč bil mož in oče.
Sonca že dolgo ni, pomislim
in se začnem obračati na mestu,
ne vedoč , na kateri strani vzhaja.
Kruljenje v želodcu me spomni,
da se moram prebiti do ljudske kuhinje.
S počasnimi koraki začnem gaziti prve snežinke.
Ta belina me vedno razneži.
Takrat pomislim na bele rjuhe v hiši,
ki sem jo skoraj celo sam zgradil.
Ne ne, nisem žalosten.
Leta in leta žalosti so za menoj.
Čutim snežinke na obrazu in pustim,
da se vsa beda življenja
v tem tujem mestu zlije z njimi
v eno samo solzo, ki je nihče ne vidi.
Mogoče sem pretental boga in sebe in vas bednike,
ki mislite, da ste boljši od mene.
Da ste boljši od nas,
čeprav ste z naših hrbtov pobirali pesek
in zgradili svoje razkošne domove,
kjer se po stopnicah zliva
črnilo vseh pozabljenih številk.
Prižiganje sveč in odpiranje oken ni dovolj
za uničenje teme, ki bo nekoč zagrnila tudi vas.
Žalostna zgodba s klopce v parku, dobra pesem,
lp, dušica
Dobra družbenokritična refleksija, s perspektive zunanjega opazovalca zelo dotikajoča se ( misli in srca), nasplošno bi pa rekla, dajda to celo močna protestna pesem!
Konec pesmi nakaže močno noto protesta, ki se vleče kot rahla rdeča nit od samega začetka. Da nekdo ima še več mora vzeti tistemu, ki ima malo. Brezobzirnost in pohlep je danes premočna, empatije ni in če je, je lažna, zaigrana zato ker je in, in ne zato, ker se nas je dotaknila. Drobtine, ki jih vržemo, vržemo zaradi sebe, da pomirimo vest in ne, da pomagamo. Kolektivna zavest je nična in na taki podlagi bomo težko zgradili lepi novi svet.
Hvala, Lidija vesela sem, da ti je pesem všeč.
Hvala, Dušica. Povsod se najdejo ljudje z žalostnimi zgodbami v očeh in še več jih bo.
lpb
Lotila si se kompleksne teme, ki ima tisoč obrazov in res je tako, kot praviš v komentarju ... empatije ni in če je, je lažna, zaigrana ...
Odlično, bravo, Marija
Hvala, Marija. Bodi lepo.
lpb
ni kaj dodati - le čestitke <3
... pesem s pomenljvim naslovom, ki vabi k ponovnemu branju; čestitke k podčrtanki!
LP, koni
Irena in koni hvala za dotik. Objem na kvadrat.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
- 12. 08. 2020 ob 08:59
- Prebrano 682 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 176.9
- Število ocen: 9