Ko v zgornjem nadstropju zmanjkuje prostora ...
občutek ujetosti sproži upor.
Kot huronski veter,
ki je pred dnevi razmetal cvetlične lonce,
drvijo razdražene misli.
V zgornjem nadstropju
se med mešanico dragocenosti in krame
soočam s svojo naravo.
Pospravljam nakopičeno navlako.
Silovita moč življenja se viharjem umakne
nadstropje nižje.
Glavi se pridruži srce.
Popolnoma razumem poanto te tvoje nadvse dragocene pesmi, spoštovana Poetesa Breda. In tam nekje ... tam nekod na prisojni strani domačega loga, koder še vedno rastejo najlepše rože, je prijetno posedeti in prisluhniti šepetu narave ...
Pa en lep, sončni pozdrav tja pod gorenjske planince,
Sašo
… dragocen je tudi tvoj odziv na pesem, spoštovani poet Sašo; hvala in
lep pozdrav,
Breda
Vrhunska pesem! Dobro si nas opomnila, kako je občasni vihar lahko pozitiven. Naj odpihne le kramo, bistvo ima tako ali tako trdne korenine in kljubuje viharjem. ♡
Vihrav pozdrav!
Ananda
Hvala tudi za tvoj odziv na pesem, Ananda. Čim manj nepotrebne navlake in čim več prostora za lepoto, veselje do življenja in izpolnjevanje dobrih želja
ti želim,
koni
dokler je zgornje nadstropje nadzidava spodnjega, nam viharji ne morejo nič.
LP, Lidija
Tudi s tvojim odzivom na pesem se lahko strinjam. Hvala, Lidija.
Z lepimi pozdravi,
koni
Seveda je pa bistveno, da spodnje nadstropje ohranja svobodo.
… ki kot v delčku tvoje avtorske pesmi Beg poje: " Ven iz misli, proč od stokov lastnih mej … stran od grizenja vsakdana. Ven iz sebe, ven poglej!"
Hvala, Lidija
in lep dan ti želim,
koni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: koni
- 08. 08. 2020 ob 17:20
- Prebrano 682 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 268.17
- Število ocen: 13