Bedim in zaznavam
poper mi sili v oči
kakor da bi pripravljala golaž
in bi rezala ogromni kup čebule
ne nasprotujem kuharski logiki
spotoma si obrišem oči
kadar je kuharskega joka preveč
in imam solze čisto na robu oči
gledam trezno in sledim situaciji
tisti koder ni najbolj prijateljska
a to je vse življenje ki ne ujčka
ampak daje podučne nauke
da se do zadnjega dne kaj naučim
in ja sokriva sem že v uvodu
in posledično so krivi drugi
tiste besede ki vsekakor bolijo
in kuham naprej da bo užitno
ura je dolga in utrujena sem že
a kaj ko je življenje ena velika kuhinja
pripravkov in nasvetov kolikor hočeš
in edina mogoča rešitev je ta
da ravnaš po svojem občutku
ki ponavadi nikoli ni napačen
saj so zaznave najbolj osebne
in najbolj pristne
meso je užitno in danes nisem vegetarijanka
prekršila se bom kakor kojot ki ne zmore brez mesa
in čeprav imam samo en obraz ki ga nihče ne pozna
grem do konca vse dokler jed ni pripravljena
vsaj lačna ne bom
in dober tek tistim ki jedo poleg mene
naj jim tekne da bodo zmogli preživeti
jaz pa grem naprej
življenje tudi
dokler še diham
Da, takale je kuharija ...
včasih pekoča, da se zjokamo, za marsikoga, recimo za kojota, pa nezahtevna in okusna, da se oblizuje še dolgo po jedi ...
Dobro si napisala, Irena!
Lep dan ti želim, Marija
Marija lepo pozdravljena
Zgodba se odvija, tu pa tam pride na vrsto jok, spontano in vesela sem
tvojega lepega odziva.
Srečen dan ti želim,Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!