ČIJIM JE NESTANKOM UMRLO NEŠTO MOJE

Zagrlio januar, sve oko sebe;

steže, užasnim okovima.

Očekujući dan da se pojavi

gladim psa po leđima    

i tiho govorim jutru

laži u mislima –

- da od pamtiveka znam;

kako se odavanja odvratnih tajni -

-kriju pod zamišljenim profilima . 

Ali upravo sam sanjao, dražesnu

noć provedenu s tobom

u zavejanim zimskim bespućima.

Uzvišenu, čijim nestankom je

umrlo nešto moje; pod maskom

ulepšavanja, nedodirljivosti

pretvaranja, tvog najnovijeg profila

preterivanja. Sveži, rumeni obrazi gore,

blaziranom izveštačenošću.

 

dejanivanovic

Komentiranje je zaprto!

dejanivanovic
Napisal/a: dejanivanovic

Pesmi

  • 06. 08. 2020 ob 16:04
  • Prebrano 391 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 30.2

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!