Z vsakim jutrom me je več.
V zemlji,
ki se prepleta s koreninami.
V zeleni,
ki se z listom preriva iz brsta.
V melodiji,
ki jo ustvarja ptica z drugo ptico.
V nebu,
ki barva podlago za sonce.
V vetru,
ki češe mlado travo.
V predenju,
ki je zleknjeno med zaspanim cvetjem,
Spreminjam se,
stopam v hologram dneva,
kjer najdem vedno več sebe.
Da bi opazil lepote sveta, si lahko otrok ali pa dozorela oseba (ki v sebi še hrani otroškost) ... čestitke,
lp, Ana
Hvala Ana! Tako je, če delaš v vrtcu :)
Lp, Evelina
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!