Neskončnost
na hrbtih nosimo cerkrvene zvonove
bele zastave počasi črnijo
od plenic
do resnic
so steze posute z drobovino
soli in nektarja
zorimo
pšenično klasje krvavi
ustja rek se odpirajo
v neskončne slapove
ki neprestano
šepetajo znotraj nas
Anatomija življenja s prenesenimi pomeni ... čestitke,
lp, Ana
Dobra pesem, je pa potreben popravek tipkarske napake pri besedi
cekrvene v cerkvene
Lep pozdrav!
JUR
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 02. 08. 2020 ob 15:58
- Prebrano 694 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 100.85