Prežeča zver
V izžganem dnevu
dišečem po senu
se okoli predmetov
priplazijo lačne sence
Nerodnih kretenj
tavam okoli hiše
ne prepoznam več
sledi najinih srečanj
Nedolžno kot da ni nič
prelestna prilebdiš v večer
vedno mi izvabiš blag nasmeh
Do jutra
me stekli prividi
raztrgajo na koščke
Pesem o moči spomina.
Tako univerzalna, kljub svoji čisto osebni determiniranosti!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Henrik Korpnik
- 01. 08. 2020 ob 10:48
- Prebrano 568 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 172.05