Grem naproti

čisto navadnemu dnevu

na vogalih

koder zavijam korak

je še vedno prostor

in pekarna diši

kot je dišala včeraj

šofer poganja avtobus

kot vsak delovni dan

in ziblje me vožnja

kakor da sem krompir

leva in desna rama

plešeta v ritmu

obračanja volana

in neravnih cest

šoferju se ziblje sedež

kot da pleše na you tubu

videvam ljudi

ki hitijo na delo

in komaj čakajo

da pride petek

res se mi nikamor ne mudi

svežo prižigam v spomin

mrtvim in živim

in grem naprej

tudi če sem na mestu

in se ne ganem nikamor

IŽ-lev