Kriči!

Prazen list, belina brez robov,

črna luknja bele barve,

kot britev ostra v svoji nežni tišini,

v glasnem pričakovanju modrosti

 

kriči.

 

Potem le pok,

pok,

pade kaplja na belino,

utež iz tehtnice se je razbila kot

solza na svinčeni površini.

 

Kriči!

 

Razpadajo podobe

bolečine

bolečine

 

Kriči!

 

Da se list napolni in praznina izgine.

ne za moje veselje,

temveč za svetovni blagor.

 

Kriči!

 

Modri smo ali plavi?

se učimo,

ponavljamo:

 

Kriči!

 

In morda bo moja svinčena teža

odrešila neko dušo,

ki bi blodila

po jutranji rosi

skozi travo

polno meglic.

 

Kriči!

 

Nič več – ne beline, ne bolečine, ne znanja.

 

Dovolj je.

 

Tišina.

Dunja Indah

Ana Porenta

urednica

Poslano:
03. 08. 2020 ob 12:10
Spremenjeno:
03. 08. 2020 ob 10:10

Pesem - krik, ki osvobaja. Morda bi jo še malce skrajšala (sčistila):


Prazen list, belina brez robov,  (podvajanje)

črna luknja bele barve,

kot britev ostra v svoji nežni tišini,

v glasnem pričakovanju modrosti

 

kriči.

 

Potem le pok,

pok,

pade kaplja na belino,

utež iz s tehtnice se je razbila, kot

solza na svinčeni površini.

 

Kriči!

 

Razpadajo podobe

bolečine

bolečine

 

Kriči!

 

Da se list se napolni, in praznina izgine.

ne za moje veselje,

temveč za svetovni blagor.  (pokroviteljsko)

 

Kriči!

 

Modri smo, smo ali plavi?

se Učimo se,

ponavljamo:

 

Kriči!

 

In morda bo moja svinčena teža

bo odrešila neko dušo,

ki bi blodila

po jutranji rosi

skozi travo

polno meglic. (preveč izven fokusa pesmi)

 

Kriči!

 

Nič več – ne beline, ne bolečine, ne znanja.

 

Dovolj je.

 

Tišina.



Premisli o predlogih in če želiš, popravi,

lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Dunja Indah
Napisal/a: Dunja Indah

Pesmi

  • 29. 07. 2020 ob 09:35
  • Prebrano 99 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica