pozno je že, a ti vseeno želim

pisati. Spet bom začel delati

na prostem, čeprav mi zna to škodovati,

vendar moram najti nekakšen način,

kajti umetnost je ljubosumna

in carstva bolečini ne priznava.

Kako tu name gleda raja neumna?

Niče sem, posebnež, zoprna pojava,

nekdo, ki nima položaja v družbi,

ki ga nikoli zares imel ne bo,

komaj kaj več od navadne ničle.

No, pa recimo, da je temu tako.

Jaz pa se s svojim delom trudim

dokazati, da je v srcu te ničle

vendarle nekaj, 

                       tvoj Vincent.