
usamljen mesec istokom
bludi, isuka krila
naoštri jezik, ko pevac
u loncu
zamišljen sedi
(krvava kresta, do pola
bez perja i pojma nema
gde su mu zubi)
sa grbače dunava gurka
plivače
sipljivo dahće i čovek
i tama, opet
u igri sa peskom
gubeći čednost, gubi
pamet
Jagoda, svaki tvoj uradak doživim kao MALO remek djelo. MALO... samo po obimu, fizički, po broju riječi i stihova.
Pozdrav:)
Raduje me da ti se ova nepretenciozna i jednostavna pesma svidela, draga Branka! Jedan noćni trenutak uhvaćen u mrežu sna... Hvala!
Dragi Mirko, ovim divnim komentarom činiš mi čast i neizmerno zadovoljstvo! Hvala ti!
Kako močna pesem. Koliko teme.
Veliko svetlih besed je treba roditi, da jo narišeš tako mračno.
Hvala na lepim rečima, draga Irena! :)
Da, pesem za srce in razmišljanje.
Lp, Marija
Hvala na pažnji, draga Marija! :)
lp
Jagoda
Pretakanje nebesnega in zemeljskega, vesoljnega in človeškega prepleta to nočno avanturo, ki (kot reka) steče skozi bralca in odseva; povzroči, da še sam upre oči v noč, nebo, vodo ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: jagodanikacevic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!