V sobi temna luč,
vse odšlo je,
ob štedilniku so mati,
vse svetlo je,
v obupu so sledi,
dve tišini,
kava tiho zdaj diši,
in spomini,
mamica razjoče se,
jaz se nočem,
ko odhaja,
nekam gre,
se krohočem,
poln glamurja moj krohot,
zacinglja,
v obilju vseh dobrot,
moja mamica,
ogledujem spričevalo,
včeraj najbrž ga dobil,
mama glavo da na tnalo,
najbrž jo bo kdo ubil,
včeraj sem ostal brez nje,
brez ta leve rokavice,
grozno zebejo roke,
same so krivice,
mati sama tam sedi,
južina se skuha,
njene prašne so oči,
krsta njena suha,
gledam njene zdaj oči,
moja draga mati,
moje mamice več ni,
sam bom moral ’stati.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mladi umetnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!