skozi razpoke samosti
stresam drobtine vsakdana
da poniknejo v vijugo črvine
primikam se
k tebi
na konice prstov
lepim kodre las
da z njihovim lesketom
zapolnim temo neba
Lepo, igorje... minijatura koja sjajno dočarava ljubav i čežnju.
lp
Jagoda
Proti vesoljni temi (velikanskosti) lahko reši le dosegljiv pramen (majhnost) ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!