Izgubila dom, otroke, zdravje, psa
pustiti mogla vse, hipoma,
da bivši se mi sedaj smehlja
in pravi da je krivda vsa
le moja, od nikogar drugega.
Jaz pa pravim, da za kreg sta dva,
tudi ko ni več upanja,
boli me lajež sosedovega psa,
spomni me na moja dva,
ki sta sedaj vsak drugje, 
o kako boli srce..
Pravi, da sem slaba mati, 
ker otrokom nimam ničesar dati,
da njegova nova žena, 
po parih mesecih že poročena
bolj skrbi za hčerki moji,
meni piše, da sem slabša od gnoja, 
jaz želim si le svojega spokoja,
nimam volje se boriti,
jaz želim se le spočiti,
od življenja hudega,
ki mi lepega ne da,
ki odvzel mi je dve hčerki
moji so zdravil odmerki
vedno večji, brez učinka
moj nasmeh je samo krinka
da ne kažem bolečine svoje
res sedaj živim v dvoje,
nič več nisem ponižana,
ampak sem le ljubljena,
vse kar sem želela si.
A še vedno me boli..
Očrnjeno je moje ime,
od drugih sem zasmehovana, 
od tistih, ki pravica jim ni dana,
ki se šopirijo kot pavi, 
mislijo, da več imajo v glavi,
a pod kožo vsi krvavi.
Se baje drogirala, kradla, lagala..
nikdar mu tudi nisem rekla hvala, 
ko sem zbolela, postala sem nora
on pa že ne bo gledal takega stvora,
sploh pa mi ni bil nobena opora.
Ko sem jaz šla v bolnico,
je domov pripeljal ljubico,
s katero me je varal vrsto let
in me odvrgel kot zadnjo je smet.
Priznam, včasih sem kakšnega skadila,
da v moje misli, pred njim 
se daleč stran skrila,
nikoli pa ga nisem žalila,
saj sem ga močno ljubila.
Govoril je, 
da sem se z vsemi dol dajala,
da zato sem se ga bala,
a vseeno ne kot on,
pijana se vsakič domov primajala.
Vendar bolečina še vedno vztraja..
Po dvajsetih letih ostala sem sama,
upam, da čimprej konča se ta drama,
da stopim življenju naproti kot dama
pošteno, in srčno, kot znam le sama.
Računov polagati mi ne bo treba, 
zame pomembna samo je oseba,
ki mi verjame in mi zaupa
in ne naliva v čašo mi strupa.

Renata Volk