Topli žarki,

ki so božali lica

izgubljajo sijaj.

Prej trdna tla pod nogami,

se majejo.

Iskrive, sinje oči

spustijo vsak dan več

težkih, grenkih solz,

ki jih brišejo tresoče se roke.

Misli, ki so dušile telo,

se izgubijo,

v valovih preglasne glasbe.

Mehka koža

pogreša dotike.

Uho pogreša šepet.

Glava utrujena od misli,

da je tema pregosta,

da je jarek neskončen.

Težke noge,

ne zmorejo več narediti koraka.

Telo, ki se je zgrudilo na tla,

ne zmore vstati.

Neuresničeno pričakovanje trdne, tople dlani,

varnega objema,

tvojega zavetja,

me počasi potiska

v senco.

zvezda