AKACIJA

Kljub bodičavosti je nudila visoko senco.

Sedel sem k počitku v obsegu njene sence.

Sonce je pričelo prasketati vročino kot ogenj.

V meni je zavladala popolna tišina.

 

Prikradel se je nasmeh na moje ustnice.

Potopljen je bil v globini mojega telesa.

 

Postopno me je prevzela zaspanost.

Sanje so se prikradle na pot tišine.

Bližalo se je orkansko neurje in začelo je premetavati čoln.

Sanje so začele vzklikati, da bi prepoznale zvok.

 

Prasketanje vročine se je stopnjevalo kot dir konja.

Konj je galopiral, da bi dosegel severni pol.

Hladen vetrič je nenadoma pobožal senco.

Zadovoljstvo je prišepnilo sanjam.

 

Obstal sem v stanju notranjega duha, kljub domišljiji sanj.

Duša se ni premaknila z mesta.

Verovanje je zasidrano v srcu.

Srce je utripalo s semenom zvestobe in ljubezni.

 

 

fawzi

Komentiranje je zaprto!

fawzi
Napisal/a: fawzi

Pesmi

  • 16. 07. 2020 ob 12:33
  • Prebrano 147 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 77.7
  • Število ocen: 2

Zastavica