Na moje okno je priletela ptica.
Povedala mi je,
da me zunaj čaka sonce.
S poljubi.
In veter.
Z objemi.
Od tistih,
ki so daleč.
Sami.
Prestrašeni.
Tudi moji.
Stopila sem ven.
Vsrkala vse.
Dodala upanje, želje
in vrnila nazaj.
Sonce in veter prideta povsod.
Enkrat že.
Lepa, čutna pesem...
Lp, Henrik
Ni kaj, Evelina, čudovita pesem, ki te prevzame, ki te posvoji ...
Prijeten dan ti želim,
Sašo
Pozdravljena Henrik in Sašo, hvala za tako lepe komentarje :)
Lp, Evelina
Tudi meni je všeč, le naslov se mi zdi, bi lahko bil bolj domiselen in dodal novo dimenzijo pesmi (razmišljam v smeri komunikacije na daljavo ...), premisli,
lp, Ana
Poslano:
19. 07. 2020 ob 21:16
Spremenjeno:
20. 07. 2020 ob 08:16
Pozdravljena Ana!
Sem razmišljala, razmišljala ... Kako se ti zdijo Nevidna potovanja? Ali še bolje Nevidna srečanja?
Lp
Kaj pa: Eter? Sicer se mi zdi srečanje bolj ustrezno kot potovanje.
Lp, Ana
Eter mi je zelo tuje, bolj me spominja na kemijo. Bom spremenila kar v Nevidna srečanja. Saj ne zameriš :)
Hvala za pomoč!
Evelina
Zdaj sem jo še enkrat prebrala s tem naslovom: ja, veliko bolje ... čestitke,
lp, Ana
Hvala, Ana!
Lp, Evelina
Zadene, močno! Čestitke...
Lp, P.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!