krik

svet je nenasiten

povabil me je na pot v gore

kjer je drugačno valovanje svetlobe

kjer leva in desna noga

ostro zareže v korak

gorati čeljusti

v sam vršiček samote

kjer poslikana lepota

nahrani dušo

 

iz belih neder slišim zdrs

iz koščenega grla 

strahvzbujajoči krik

za njim

zatuli še grapa

predrti goltanec

okamenelo telo

kjer vklenjena v led

s slapom solz

lahko le vekam 

 

kovinskih ust

in raztrganega srca

grem ob pomoči reševalcev na pot

nazaj skozi pekel

do kapelj vode

na marmorni plošči 

do svinčenih sanj

naseljenih vame

 

levcek

Komentiranje je zaprto!

levcek
Napisal/a: levcek

Pesmi

  • 12. 07. 2020 ob 14:31
  • Prebrano 52 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica