krik

svet je nenasiten

povabil me je na pot v gore

kjer je drugačno valovanje svetlobe

kjer leva in desna noga

ostro zareže v korak

gorati čeljusti

v sam vršiček samote

kjer poslikana lepota

nahrani dušo

 

iz belih neder slišim zdrs

iz koščenega grla 

strahvzbujajoči krik

za njim

zatuli še grapa

predrti goltanec

okamenelo telo

kjer vklenjena v led

s slapom solz

lahko le vekam 

 

kovinskih ust

in raztrganega srca

grem ob pomoči reševalcev na pot

nazaj skozi pekel

do kapelj vode

na marmorni plošči 

do svinčenih sanj

naseljenih v meni.

 

 

 

 

levcek

Komentiranje je zaprto!

levcek
Napisal/a: levcek

Pesmi

  • 12. 07. 2020 ob 14:31
  • Prebrano 284 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 40.1
  • Število ocen: 2

Zastavica