Čudovita pesem, Poetesa Irena!

In ko pesmi tvojih čud tako vpijam, 

zapelje misli mi po poti hvale, 

kaj ni krasno uzret to sonce poezije, 

sonet besed, ki so v njem zaplale ... 

Naj te pocrklja poletni dan,

Sašo  

Hvala, Sašo

Sonet je moja učna snov -

kako naj star bo, hkrati nov. :)

lp

pi

... naj te ne skrbi, draga Irena, to učno snov imaš že v mezinčku  (*_*)

Odličen sonet, pomenski. Še se vrnem!

Lep pozdrav <3

Marija

Fajn, Irena, 

tole ne bo šlo:

 v njem gladini,  ( biti mora "v njega gladini", svetujem menjavo besedila.

pa še par malenkosti:

Nad temne vôde čas gre predvečerja,
nebo zrcali v njega se  gladini,
enaka sta - vsak s svojimi spomini
in zase vsak pravico hrambe terja.

Ko zlijeta z nočjo v temo se isto,
preplete se višav, globin usoda
in v eno zmeša bivanja posoda,
vodovje vse preceja jutro čisto.

Takrat se ločita kot dva svetova,
spet človek pije vodo, zre v  oblake,
ko se ponuja staro v novo znova.

Tako kot pred ljudmi oblastne spake
gredo lisic se, lovcev, psov in lova,
a plen in lovec sta iz iste mlake.

Hvala, Marija

nikoli nisem povsem prepričana, ali je vredu  .... in običajno ni :)

Objem

pi

Hvala, Lidija

no, saj je še kar ratalo :)

v njega - vlagam več ;)

Objem

pi