kot bogomolec
kot star pesnik
kot zamišljena skrivnost
si plašna želja
v trenutku hrepenenja
si samosvoje bitje
ki zori
v lastno utripanje
norega doživetja
v nenehnem iskanju
iščeš občutke sreče
v razbitini sanj
kot gola iskrenost
živiš
in slačiš spomine
neživo slep si
s pesniško dušo
ko z grozljivo tišino
brez besed odmevaš
Pesem se me je dotaknila. Zdi se mi, da bi morala imeti drugačen naslov ali pa ta del, ki se zdaj ponavlja, izločiš iz pesmi. Tudi konec bi pustila, da je (če se prej ponavlja neopazno živiš) le živiš neopazno:
kot bogomolec
kot star pesnik
neopazno živiš
kot zamišljena skrivnost
si plašna želja
v trenutku hrepenenja
si samosvoje bitje
ki zori
v lastno utripanje
norega doživetja
v nenehnem iskanju
iščeš občutke sreče
v razbitini sanj
neopazno živiš
kot gola iskrenost
živiš
in slačiš spomine
neživo slep si (neživo bi pisala skupaj)
s pesniško dušo
ko z grozljivo tišino
brez besed odmevaš
neopazno živiš
živiš neopazno
ali:
kot bogomolec
kot star pesnik
neopazno živiš
kot zamišljena skrivnost
si plašna želja
v trenutku hrepenenja
si samosvoje bitje
ki zori
v lastno utripanje
norega doživetja
v nenehnem iskanju
iščeš občutke sreče
v razbitini sanj
neopazno živiš
kot gola iskrenost
živiš
in slačiš spomine
neživo slep si
s pesniško dušo
ko z grozljivo tišino
brez besed odmevaš
neopazno živiš
živiš neopazno
Premisli,
lp, Ana
Zahvaljujem se za nasvet. Sem popravil!
Hvala! R. V. - Žiga Lev
Čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Žiga Lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!