Brez prijateljev, brez sovražnikov,
z znanci ki lepo pozdravijo.
Brez ljubezni v bližini,
brez ljubezni na daljavo,
včasih pisma o življenju, naravi in o pesmi,
z znancem na daljavo.
S srcem hrepenenja,
ki ne upa, ki ne zna,
odpreti tistih vrat, ki stojijo mogočno mi pred nosom.
S spomini krmarim svojo barko,
s tabo ki imam te v vsaki veni,
ne odhajaš, ne prihajaš, le obstajaš.
In boš, dokler bo živa moja večna duša.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barby
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!