Lagal si o svojem imenu,
ko stopal po moji si cesti.
Odpustil sem vse ti dolgove,
zahteval le smrtne obresti.
Nakar si odšel kot nedolžen,
odvrgel svoj žamet zločinov.
Begunec ukradenih časov
še zmeraj bežiš iz spominov.
Zdaj nimaš moči za dejanja,
sprejeti boš moral pozabo -
raztrgano pismo slovesa
je vse, kar si pustil za sabo.
Veš, včasih še kar ne razumem,
kako ni nikogar motilo,
da jaz sem bil ta, ki s podpisom
je dušo zaklenil v črnilo.
urednica
Poslano:
13. 07. 2020 ob 20:11
Spremenjeno:
13. 07. 2020 ob 20:34
Odlična pesem.
Namesto komentarja - odgovor nekoga, ki ga je pesem zadela po svoje -
Ta duša, zažrta v temino,
bo v tihost zatrla spomine.
Na cesti, ki zdaj te prenaša,
vse, kar je bilo, najbrž mine.
in
Poslano:
13. 07. 2020 ob 20:30
Spremenjeno:
13. 07. 2020 ob 20:55
Najlepša hvala za pohvalo in občuten odgovor.
Lp,
N
Čuten ali morda občuten?
Fran, sskj:
čútnost -i ž (ū)
1. nagnjenost k erotičnemu, telesnemu uživanju: v njej je začutil odkrito čutnost; močna, rafinirana, surova čutnost / v pesmi ni sledu o kaki čutnosti / čutnost ustnicObčuten, se opravičujem za napako:) hvala za opozorilo :D
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: haven
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!