Gejša na postaji

Ko odhaja v službo
preveri oklep;
je čeden za družbo,
bo zdržal pohlep

in aroganco neznanih oseb,
ki ne upoštevajo njenih želja
in iščejo poleg svojih potreb
njen vljuden nasmeh in košček srca.

Nestrpno znervirani čakate v vrsti.
"En žeton, dva...in vi bi jih pet?"
Vaše ji želje izpolnijo prsti,
"Hvala vam lepa pa pridite spet!"

Misli so vpete ji v vrvice tanke;
tri vlečejo šefi, ostale pa stranke.
Šteje denar in s čustvi šahira,
v druge se vživlja, v sebi umira.


Ko odhaja na delo,
preveri izgled;
v svet zre veselo,
a v srcu je led.

Ona je kriva, da organizacija šepa,
saj na šipi pred njo je njeno ime.
Šef se pač skrije in resnica je slepa,
ko se nanjo jezijo, se ona ne sme.

Minute in ure posluša kot lajno:
"Karto do Kranja, prosim čimprej!"
Iz minute v minuto ponavlja vztrajno:
"Ta bus je res prvi, nobenega prej!"

Ko jeza jo zgrabi, da led zapoka
in noče več služit poceni in zvesto,
še igra vlogo in le v sebi se zjoka,
saj sicer lahko gre le še na cesto.


Družina oprana
in otroci so siti,
a ona zgarana
s psiho je v "riti".

Ne želijo od nje napredovanja
in niti diplome iz sociologije,
raje ji plačajo izobraževanja
iz komunikacije in psihologije.

"Višjo bi plačo? Niste pri pravi!
Nič nas ne brigajo psihične rane.
Računalnik se menja, ko se pokvari,
vas pa prijaznost prav nič ne stane."

V sužnost kreditov potuhne se raje
in v žalosti tuhta, ko je modrejša,
da sinove vzgojila bo v "samuraje",
hči pa kot ona postala bo "gejša"?

Adelina

Komentiranje je zaprto!

Adelina
Napisal/a: Adelina

Pesmi

  • 24. 06. 2009 ob 23:49
  • Prebrano 1098 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 425
  • Število ocen: 10

Zastavica