če bi se razpoke v stenah smejale

manifestira se ko pišeš

 

ta nezmožnost

 

ta invalidnost

 

ti kreteni in kurbe ki so vplivali nate

 

ta tvoja glava soba v kateri živiš

 

to poceni vino ki si ga prisiljen prebaviti

 

vse skupaj ven pride

 

kot bojni krik

 

ki se razkraja v javkanje.

 

ponavadi se začne kot goreč grm

 

nek glas trka k tvojemu zobovju

 

in zaveš se da te tvoj oče verjetno nima rad

 

in tvoja mami pač nima druge izbire

 

tako je zdaj to vse del tvoje besedne igre

 

medtem ko sikaš avtomobilom ki se vozijo mimo tebe

 

in natakarji postanejo edina žival ki jim lahko zaupaš.

 

zapoziraš strani v življenje -

 

lahko bi prav tako ostale neprelistane

 

saj je tvoja pamet nekje drugje

 

na naslednji veliki zmagi

 

kar je lahko nov štorast partner

 

ali selfie s svojo porcijo ki si jo ravnokar naročil.

 

nato obrneš svojo glavo

 

in vse je mimo tebe

 

odšlo

 

finiširano

 

uokvirjena slika tihožitja

 

ki tiho nič ne reče.

 

nobenega luksuza ni tukaj

 

ne v pisanju

 

ne nikjer –

 

ne na jahtah

 

ne v kazinojih

 

ne v apartmajih Monte Carla

 

ne med bedrami ženskih nosilk –

 

nosilk novega čudnega

 

in obljube sveta v plamenih –

 

ne izven razuma

 

ampak odlično šibko prižganega.

 

umor se zgodi na robu

 

ko tvoji srčki niso dovolj

 

ko steklenica

 

kokain

 

heroin

 

niso dovolj

 

zato bodo v prihodnosti imele norišnice intervjuje

 

vstopiti ne bo

 

dovoljeno vsakemu zblojencemu

 

samo najbolj specifičnim.

 

medtem

 

Sonce še zmeraj ni spremenilo ritmov

 

in Luna je samo kuzla ki spremlja padec

 

na sopotnikovemu sedežu.

 

na nek način si vesel

 

na nek način si Alica

 

v verigah

 

na nek način sokovi še niso zmrznili

 

na nek način ni drugega načina.

 

in še zmeraj

 

vztrajaš

 

tudi če

 

ni nič bolj ogabnega

 

od živali

 

ki skuša pasati v familijo

 

ko je vse posvojeno

 

celo rjuhe na tvoji postelji

 

in briketi za psa.

 

glasba je protest

 

kot je tudi tvoj glas

 

kot je tudi prostor na parkirišču.

 

in tam si

 

poet

 

ki povezuješ vse skupaj

 

dekliško mularijo.

poezijaJEzaKEKCE

Ana Porenta

urednica

Poslano:
13. 07. 2020 ob 21:24

Nezmožnost pisanja, ko je pisanje nuja - to je res težavna razpoka - čestitke za bezanje vanjo,

lp, Ana

Zastavica

poezijaJEzaKEKCE

Poslano:
14. 07. 2020 ob 10:18

vprašanje kdaj bom nehal pisat o pisanju xD.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

poezijaJEzaKEKCE
Napisal/a: poezijaJEzaKEKCE

Pesmi

  • 05. 07. 2020 ob 14:33
  • Prebrano 137 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica