Z veseljem je prihajal
vedno,ko se mu je zdelo,da je dobrodošel...
Od sveta zavržen bohem
prepričan,da je našel zavetišče...
TAM...

V svoji vznesenosti je skoraj pozabil nase
in maske so padle,niso bile potrebne
glad je bila silna, približati se čimbolj najdenemu
in pozornost je izkazoval s skromnim darilom-
podaril je sebe,svoj Id
NJEJ...

Segajoč po zvezdi je skoraj izgubil stik z zemljo
brezmejno je hrepenel po svobodi,kateri je nadel ime...
In poskušal biti sprejet preko koketiranja z vsemi
Razdajal je sebe v upanju,da se ga izbrana ljubezen dotakne...
KAKO?

Prepričan je bil,da žanje,kar je skrbno sejal
njegova ljubezen je presegla aplavze...
gledal je zvezdo in se na trenutke zavedal,da želi nedosegljivo...
vendar ga je misel nanjo izpolnjevala z resnično toploto...
Nekoč je našel zaprta vrata...ni razumel
ZAKAJ?
Res ne bi vedel...

Mark Ardent