
Hvala za celico.
Eno samo in edino veseljaško celico.
Hvala za palico.
Za čisto pravo nepravo ribiško palico.
Hvala za zgodbico.
Brezkončno nezačeto najkrajšo zgodbico.
Hvala za kozico.
Z menoj primerljivo, dvo - zardelo kozico.
Hvala za nosnico.
Ne tisto v nosu, ampak nesočo nosnico.
Hvala za kritiko.
Njej. Ki je rekla, da ti si budala. S kritiko.
Hvala za kiklico.
Edino v imetju in indijsko, svilnato kiklico.
Hvala za strahico.
Saj veš, naokrog nično in znotraj votlo strahico.
Hvala za torbico.
V njo sem nabasala šminke. In zajčka.
Hvala ti za pesmi, ki vedno znova prinesejo vau efekt,
lp, dušica
Dušica, ti me pa vedno pobožaš, ko oddam kakšno pesmico. Me veseli, da so ti všeč moje objave. :)
Pesem gre mojemu očetu, ki sem ga imela samo v ranem otroštvu. Zato morda malo čudaško napisano, a se mu tukaj zahvaljujem za vse, kar mi je v kratkem času sobivanja lahko nudil in kar se mi je malo bolj vtisnilo v spomin. Čeprav omejeno.
En lep večer ti želim.
Pesem iz otroške perspektive, polna ljubkih besed, ki se prilegajo izrekovalki ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Maša GL
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!