Živa

Ko tebe ni

So roke prazne

Iščejo oprijem

V strmih skalah

Ne oziram se nazaj

Otrpnem in čakam

Da mine čas

težji od trenutka

 

Ko tebe ni

So usta suha

V puščavi iščejo  izvir

Pore se zaprejo

Pokleknem in čakam

deževne dni

da se prepojim s teboj

 

ko tebe ni

so misli nemirne

neubrane v melodijah srca

v strunah so ujete pajčevine

utihnem in čakam

 

ko tebe ni

ne obstajam v celoti

razklana sem na pol

pa vendar živa kot še nikoli

 

Silva Langenfus

Ana Porenta

urednica

Poslano:
06. 07. 2020 ob 08:54
Spremenjeno:
06. 07. 2020 ob 06:54

Pesem mi je zelo všeč,

odstranila bi le dva (klišejska) verza:

simfonije bližine

stkane samo za naju dva

(Zdi se mi tudi, da zmanjšata svežino ostali pesmi.)


Premilsi in če želiš, popravi,

lp, Ana

Zastavica

Silva Langenfus

Poslano:
07. 07. 2020 ob 09:35
Spremenjeno:
07. 07. 2020 ob 07:35

Ana hvala. Res je. Sem pipravila. ☺

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
07. 07. 2020 ob 10:05
Spremenjeno:
07. 07. 2020 ob 08:05

Čestitke k pesmi, polni hrepenenja in tudi uvidov,

lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Silva Langenfus
Napisal/a: Silva Langenfus

Pesmi

  • 29. 06. 2020 ob 20:43
  • Prebrano 155 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica