Živa
Ko tebe ni
So roke prazne
Iščejo oprijem
V strmih skalah
Ne oziram se nazaj
Otrpnem in čakam
Da mine čas
težji od trenutka
Ko tebe ni
So usta suha
V puščavi iščejo izvir
Pore se zaprejo
Pokleknem in čakam
deževne dni
da se prepojim s teboj
ko tebe ni
so misli nemirne
neubrane v melodijah srca
v strunah so ujete pajčevine
utihnem in čakam
ko tebe ni
ne obstajam v celoti
razklana sem na pol
pa vendar živa kot še nikoli
Pesem mi je zelo všeč,
odstranila bi le dva (klišejska) verza:
simfonije bližine
stkane samo za naju dva
(Zdi se mi tudi, da zmanjšata svežino ostali pesmi.)
Premilsi in če želiš, popravi,
lp, Ana
Ana hvala. Res je. Sem pipravila. ☺
Čestitke k pesmi, polni hrepenenja in tudi uvidov,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 29. 06. 2020 ob 20:43
- Prebrano 460 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 45.7
- Število ocen: 3