Kljubovanje
Neke davne jeseni
drvi avtobus
proti vasem v ravnini
Prisedeš k meni
v naročju plaho
pleteš prste
Zmedenega
me sprašuješ
o mestu o meni
Čas mi je ukradel
tvoj obraz
a te še vedno ljubim
Ko berem to pesem, slišim zvoke. Slišim te, kako šepetaš. Poslušam tvojo pesem, ko si tih.
zdenko
Zdenko, pi, hvala vama.
Lp, Herman
lirika, ki diha preteklost, tisto, ki je večno prisotna ...
LP, lidija
Lidija, hvala za komentar.
Lp, Herman
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Henrik Korpnik
- 29. 06. 2020 ob 15:04
- Prebrano 695 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 155.49
- Število ocen: 8