najraje sem sedela na desnem bregu reke
poslušala klepet valov in gledala vodne jezike
ki so segali na mivko in se vračali v svoje vodno telo
kot slikar, ki pušča prazno platno ker ne zna naslikati odtekanja
ob mirnih dnevih je bilo slišati poke mehurčkov iz ribjih ust
ki jim je splavljalo besede
na levem bregu so stali ribiči in čakali na smrt
večkrat kot so jo dočakali, dalj so živeli
vsaj do večera ko so se vračali umirat domov
za njihovimi hrbti so proti pokopališču stopale povorke pogrebcev
črni konji so hrzali in motili glasbo pihal ki je vlažila zrak
nabran v vodene kaplje na ženskih obrazih
na moj breg je prinašalo žalost
ki so jo kot omela obrisali grozdi cvetočih akacij
ko sem odšla
so ostali v mivki majhni odtisi stopal
če jih ne bi zradirali valovi
in bi danes stopila ob njih
bi bilo v sliko ujeto minevanje
nekdo drug bi videl rast
slikar bi vedel da je odtekanje
a bi še zmeraj iskal kaj več od bosih nog
Čudovite slike v izvedbi Poetese Irene! V take se tudi sam rad zagledam ...
Lep in ne prevroč nedeljski dan ti želim,
Sašo
Pesma govori o prolaznosti vremena kao glavnog aspekta čovekovog udesa, noseći u sebi i ljubav i bol, lepotu i tugu, ali i strah i mir. Sve je tu, dobro ili loše i svemu će doći kraj. Pesme će ostati kao tragovi, oni mali znakovi pored puta - pesnikinja ih ispisuje dublje i značajnije nego što su tragovi bosih nogu u pesku. Ona je svesna toga jer poslednjim, nadahnutim stihom to i potvrđuje.
lp
Jagoda
Hvala, Sašo.
Naj ti bo poletje pisano na kožo z blagim vetričem, ki poboža pregretost.
Lp
pi
O, Jagoda, od srca hvala za tak zapis, ki ustvarja mogočno sliko, ulovljeno v okvir, ki ponuja globok vodnjak in seganje pod gladino.
lp
pi
urednica
Poslano:
04. 07. 2020 ob 12:01
Spremenjeno:
04. 07. 2020 ob 12:01
Pesem, ki (kot ni dano slikarju) ujame odtekanje, rast in minevanje ... čestitke,
lp, Ana
P. S. Popravila sem ti so se vračali umirat (dovršnik).
Ana, najlepša hvala.
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!