FATAMORGANA
s nesanicama
na prostirkama godina
koje nismo ispričali
dozovi me
umjesto poljupca uberi
šum lišća u maglovitim
horizontima grada
isprati me s kolijevkom
niz žale što umiru
dok cvjetaju dani
uokviri me u sjenku
koja još gori
na čijem licu zalutalom
još sjam
s krajolikom nedovršenim
zagrli me jer ne znam
vraćam li se odnekud
ili se tek
za izlazak spremam
Bravo, Mirko! Na svoj bolan, melankoličan, ali u osnovi tvrd način (to je tako kod nas ljudi s kamena), razotkrivaš tajnu fatamorgane, a pjesniku to je sam život, njegova muka, strast i svjesnost o trenutku. Bravo, barde moj!
Poslano:
29. 06. 2020 ob 06:05
Spremenjeno:
29. 06. 2020 ob 06:05
Draga Nikita, čast, zadovoljstvo i potreba je imati tebe za čitateljicu.
Hvala lijepa:)
Pokrajina, ki je lahko tudi objem, če je njen opazovalec tako čuteč ... zanimivo je tudi, da je to že druga (in povsem drugačna) Fatamorgana, ki jo danes izpostavljam,
lp, Ana
Poslano:
02. 07. 2020 ob 12:17
Spremenjeno:
02. 07. 2020 ob 12:18
Ana, zahvaljujem na izbiri moje pesmi za podčrtanko.
Lp,
Mirko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
- 27. 06. 2020 ob 12:40
- Prebrano 533 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 133.87
- Število ocen: 8