V zavetju sten

med budnostjo

in spanjem

sprehajam

moje sanje

računalnik mi je v oporo

ko sanjam predaleč

koder z roko ne sežem

in moj duh še zmore

sanjati daljnje kraje

koder sonce vstaja

ko jaz pojdem spati

takrat sem daleč

daleč proč od tu

koder je prisotna tema

in velika tišina

ki jo lahko izbrišem

samo z glasbo

ali izgovorjeno besedo

takrat zbudim dan

ki je tudi kadar drugi spijo

in me ne moti

luna in zvezde

ki vsekakor vplivajo name

če ne drugače

postanem sčasoma

znova zaspana

in spet sanjam

kar sem budna videla

in čutila

tako hodim med stenami

in si vsake toliko prižgem cigaret

da vdihnem malo strupa

in ko se odkašljam zaspim

pod temo

na tleh

kot predator

ki se buden ne da

IŽ-lev