sonce je
le zvitek moči
za pripenjanje zlatih šivank
v njihova ušesa je vdet človek, dva, trije
odvisno od potrebe in barv
za zašitje razpoke
kjer odteka zaslužek
da se kupijo nove igle
ki zabadajo
pribadajo
lutke
ki verjamejo v lastno voljo
ko iz petelinovega vratu brizga kri
in je večer oranžen
obešeni v noč
bingljamo v nič z vsadkom sanj
in v dan
spet krpamo svet
kot veliko mošnjo
od koder želimo izvleči dobiten listič loterije
včeraj sem zadela
vosek
morda jutri zadenem
buciko
Odlična pesem, Irena.
Čestitke <3
Marija
Spet ena taka tvoja, pomenljiva pesem, Poetesa Irena, prežeta z metaforami, ki si jo je vredno večkrat prebrati.
Lep večer ti želim,
Sašo
Hvala, Marija in Sašo
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!