nenehna igra
svetlikajočega migetanja
me zasipa
z odsevi minevanja
vijugasti robovi podob
mehčajo obrise zgodb
vklesanih v pročelja
ujetih pod napušče
mladostno žuborenje
kot mavrični sprej
izpisuje grafite
čez razpoke fasad
ujamem se v pogled
obrobljen z milino
iskriv od začetkov
čist skrbi
Hm, jaz se pa ne strinjam. Kdaj res napišemo kaj, kar meša vodo, ampak vsaj meni je ta pesem upodobila poznan lep trenutek, ko pride spomin in z njim kanček nostalgije, tiste dobre, ki vrača upanje.
Hvala za komentar poezijaJEzaKEKCE.
Védenje, da v tebi zganem sled spomina, mi daje zelo poseben občutek. Hvala Kefir.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!