Grad
Skozi rešetke na oknih
veter nosi
svoj stokajoči dih
Le škripanje vrat
zamolklo
prebuja stari grad
V daljavi zvon
odmeva v noč
in naznanja polnoč
Oblaki preko neba gredo
in sovji skovik
kakor pridušen krik
prodira v noč
Netopirji so poleteli
po temnih hodnikih
Grobovi so ostali nemi
in duhovi spijo
le drevje še šumi
v temi
v srcu Transilvanije
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: DragoM
- 23. 06. 2020 ob 22:16
- Prebrano 263 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 31.1
- Število ocen: 1
