odhajanje
Skupaj sediva v senci najinih brez,
v zavetju ptičjega petja,
ki preglasi vse najine misli,
da se lahko le molče zastrmiva
v modrino oddaljenih hribov.
Prebudi naju hlad poletne sence,
ki zareže med naju kot slutnja
o odhajanju vsaksebi,
o minljivosti bližine
in meni ostane le hladno ognjišče.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: berni
- 23. 06. 2020 ob 20:16
- Prebrano 290 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 38.2
- Število ocen: 1
