Moje misli se prepletajo kot cigaretni dim v bolnišnični kadilnici.
Ustvarjajo zanimive vzorce, a se takoj razblinijo v nič.
Njihov vonj pa ostaja.
Kot sledovi nečesa, kar imaš, ne moreš ujeti in takoj izgubiš.
Kot življenje, ki se pretaka v mojih žilah.
Živim, a ničesar ne občutim.
Čutim samo bitje srca, ki na koncu poti utihne, duša pa izgine v zrak kot bel cigaretni dim.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Renata Volk
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!