Rekla si besedo žalo,
da bi me odgnala proč,
zdaj kot tat krog tvoje hiše
se potikam pozno v noč.
Tožno, ah, srce je moje,
kje bo našlo radost, mir?
Luč si ugasnila v sobi;
gluh, brez zvezd je moj vsemir!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!