MAMIKINE PODOBE

 
Bogato preteklost in nežno dušo ima,
tisoč spominov in zgodb pozna,
sedaj je žalostna, sama, nikogar več ni,
ostale so le še skrbi, kje so vsi?
 
Šest pobov ima, za njih je živela,
svoje sanje jim je podarila, vrednote in smeh.
Vsi so odšli v svet iskati svoje poti, svoje sanje,
njej je ostal le spomin na skupne dni.
 
Mnogo ljudi ji je zaupalo svoje skrbi,
mnogo skrivnosti je v njenih nedrih ujetih,
mnogo žalosti zgodb je v njenem srcu skritih,
mnogo bolečin še v njeni duši živi.
 
Pa vendar tudi veselje in smeh pozna,
v njej še vedno odmevajo njej mile podobe,
sliši melodijo, nežno pesem vetra, šepet,
otroški jok in smeh, kateri ji zveni kot angelski spev.
 
Sedaj se sprašuje, zakaj jih več ni,
kje so vsi ti njeni ljudi?
 
Svoje fante si želi, njihov rod, otroški smeh,
ženski šepet, vonj po kavi in pot skozi sanje.
 
Nekdo trka na vrata, sliši se šum tisočerih besed,
pred vrati stojijo podobe iz njenih dni.
 
Mama nas si iskala, nas si sanjala, sliši vsevprek,
vse preglasi vriskanje, smeh in vzdih:
 
Prišlo so.
----------------------
Sedaj so sami ostali.
 
Nje ni več.
 
V njihovih spominih pa še vedno živi.
 
Srečko Marksl

Felix

Komentiranje je zaprto!

Felix
Napisal/a: Felix

Pesmi

  • 19. 06. 2020 ob 07:07
  • Prebrano 289 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 71.6
  • Število ocen: 2

Zastavica