Zjutraj
sem se prisilil
v sprehod
ob najinem potoku
Potoku kjer sva
videla vidro
brodila po tolmunih
in plašila
ples kačjih pastirjev
V večerni meglici
stojim ob vznožju
prekletega
prekletega nič krivega hriba
Kjer sem videl
kako v slutnji smrti
nežno zreš v dolino
in kako se
temna
temna krila
razpirajo nad tabo
Noč bo
prinesla neurje
Potok bo poplavljal
in prečesal brežine
S hriba se bo utrgal plaz
Boli ... <3
Lepaaaa pesem
Lp, Marija
Hvala, Marija.
Lp, Herman
Oh ja, ta pesem prikliče kar nekaj spominov, krasna. Lp
Hvala in lep pozdrav, Viva.
Podobe, ki postajajo drugačne zaradi odsotnosti bližine, gradijo prepričljivo (turobno) atmosfero pesmi ... čestitke,
lp, Ana
Ana, hvala za komentar in čestitke,
lp, Herman
Lucija, hvala in lep pozdrav nazaj,
Herman
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Henrik Korpnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!