včasih mi skozi zaprto okno daje pogum sonce
ki pravi
sveta ti ni treba razumeti
včasih se me dotakne beseda ljubezni
ki mi sporoča
ljubi ko bi najraje sovražil
včasih prepozna moje besede kdo
ki me ne pozna
pa postavi moje življenje v prave okvire
včasih me spomni uvelo listje
na ljudi
potrebne moje pomoči
včasih zaseka v možgane
misel o smrti
ki jo življenje kot ledeni naboj v meni počasi topi
Lepo napisano.
lp, dušica
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: berni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!