Veš, čisto vsak dan tulim Gor-kaj.
Za tebe, za naju, za Male.
Prepiram se z Njim, da sem Tu-kaj.
Bit' moram. A ne za ostale!

Ga prosim, očitam, se kujam,
da nič ni na Svetu po moje.
Krivice! kaj rada obujam,
jih mečem pod Nos mu, še tvoje.

Pa jokcam, s solzámi sitnarim,
kaj Vse bi še rada imela.
Kot Pamž, ki teži svojim starim,
ko Trma mu j' Misli objela.

In včasih Boleče se zjokam,
prebridko se, Ego, mi smili.
Se pačim, po prsih se trkam,
še v Haka grozim. Jaz-Sem cvili!

A, vedi! Tja Gor vsak dan Prosim.
Za tisto, kar Največ je zame.
Pokorno, Obljube Mu nosim,
ko šepnem, naj Te mi ne vzame.