vsekakor nisem pesnica
in pesem sem bila
le včeraj
ženska sem
panj
ki je gostil
brenčeči roj
koncert čebel
nabiralka
cvetnega prahu
usod
zdaj sem
kdaj
droben
verz medu
kadar se selim
na pašo
v mislih
bolj sem
satje
ki plesni
samost sebi
intonacija
brez rime
pesem
je bila
prebirek
izmed trnja
v venček
iztočen
v medičino
pok črnine
tren svetlobe
v razblinek
bolj sem
drama
farsa
razsutek
in ostanek
nehranjen
s sladkorjem
nevarovan
čez mraz
le končnica
panja
zapuščina
barv poletja
v katerem včasih divje brbota
da za hip omedi jesen
Vavvvvv, Lidija, prelepa!
Teče kot tanek, plemenit, medeni verz ... tudi v 2020.
Lep dan,
Marija
vsekakor si
izvor
besed
ki me omedijo
<3
Izvrstno ubesedena (ne)poetološka tematika,
čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: li
- 04. 06. 2020 ob 07:38
- Prebrano 884 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 220.71